Prihaja vrhunec gripe, virusnih in bakterijskih obolenj.

Med najpogostejša virusna obolenja sodi prehlad v zadnjem času pa tudi različni sevi COVID19. Prehlad ali COVID19 prizadene ljudi vseh starostnih skupin, pri tem so najbolj ranljiva skupina starejši.

Pri tem je pozitivno dejstvo, da z odraščanjem otroci razvijejo odpornost na vedno več virusov povzročiteljev prehladnih obolenj, ki se običajno začnejo s praskanjem in bolečim žrelom, bolečinami v mišicah, glavobolom, zmanjšanim apetitom ter kihanjem. Za običajni prehlad zdravila ni, saj prehlad povzroča več kot 200 različnih virusov prehlada. Zdravljenje je usmerjeno na lajšanje simptomov.

Določeni ljudje skozi celo leto trpijo za sinusitisom (vnetje sinusov nosni votlini), pri čemer hladno vreme stanje še poslabša. Sproščanje histamina povzroči krčenje vzdolž nosne votlice, kar osebi oteži dihanje. Sinusitis lahko prav tako povzroči pogosto kihanje, razdražljivost in blag glavobol. Zastajanje sluzi pa simptome samo še poslabša. Obstaja več različnih medicinskih preparatov, ki zmanjšajo nabrekanje in nastajanje sluzi, včasih pa so potrebni tudi antibiotiki.

Virus gripe (influenze) je prenosljiv RNA virus, ki povzroča sezonska epidemska, včasih celo pandemska tveganja. Virus se prenaša na 3 načine: neposredno preko stika, kapljično in preko zraka. Virusi lahko na površinah ostanejo aktivni tudi do dni, pri sobnih pogojih. Pri tem se lahko virus s površin v telo prenese ob stiku rok s površino. Prav tako se lahko virus prenese ob rokovanju zdrave in obolele osebe.

Pomembno pri nadzoru virusa času sezonskih in pandemskih situacij je stopnja prenosa virusa in učinkovitost umivanja rok, ki prenos omejuje. Trenutno je glavni način preventivnega delovanja pred gripo cepljenje, ki pa ne nudi vedno zaščitnih učinkov v dovolj veliki meri. Določeni posamezniki imajo namreč slabo odziven imunski sistem, ki bi tvoril protitelesa, ki bi posameznika pred obolelostjo zaščitili.

V kitajski raziskavi, kjer so pri bolnikih s potrjeno sezonsko gripo, ugotavljali povezanost tveganja prenosa gripe in umivanjem rok ter ostalimi nezdravimi higienskimi navadami (brskanje po nosu, dotikanje ust in drgnjenje oči) so ugotovili, da je okoljski dejavnik,ki ima največji učinek na pojav gripe pri posamezniku, dostopnost do mila v povezani z rednim umivanjem rok v šolah in na delovnih mestih. Večkrat kot je posameznik na dnevni roki umival roke, večji je bil zaščitni učinek.

Prav tako se je pokazala zaščitna vloga pri posameznikih, ki so zmanjšali količino dotikanja rok in obraza. Učinkovitost umivanja rok je najbolj pomembna v kratkem obdobju takoj po dotikanju površin, kjer je virus prisoten. Tako je redno umivanje rok (in čiščenje površin) pomembno predvsem v vrtcih, kjer so v času sezone gripe, virus našli na 23% površin in v domačih gospodinjstvih, kjer je bil virus prisoten na kar 50% površin.

Pri preventivi pred okužbami z virusi in bakterijami, lahko največ naredimo sami. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ima na svoji spletni strani objavljene nasvete za pravilno umivanje rok. Pomembno je, da svoje roke umivamo redno, umivati jih moramo z milom in vodo ter nato temeljito osušiti. Če milo in voda trenutno nista dostopna,kot alternativo predlagajo na alkoholu osnovana sredstva za razkuževanje rok, kot je Germstar Original. Po nasvetih WHO pravilno umivanje rok zajame toliko časa, kot če bi dvakrat zapeli pesem »Vse najboljše«.

Postopek umivanja rok povzet po WHO je tak:

– zmoči roke z vodo,
– zajemi zadostno količino tekočega mila, ki bo prekrila vse površine rok,
– s krožnimi gibi drgni dlani od palca do palca,
– desni palec položi preko levega mezinca tako da gredo prsti – – desne roke med prste leve roke in umivaj najprej-nazaj,
– skleni obe roki in s prepletenimi prsti umivaj roki naprej-nazaj,
– drgni prste ene roke ob prste druge roke,
– palec ene roke umij ob rotaciji druge roke (ponovi za obe roki),
– konice prstov ene roke s krožnimi gibi drgni po dlani druge roke – (ponovi za obe roki),
– speri z vodo (toplo ali hladno),
– temeljito osuši z brisačko,
– z uporabljeno brisačko zapri pipo.

Eden od simptomov prehlada, gripe in drugih obolenj je tudi kihanje. Pomembno je, da v sklopu preventive pred širjenjem okužb ob kihanju (pa tudi kašljanju) nos in usta prekrijemo z debelim robcem.

Virusi prehlada, gripe in drugih respiratornih okužb se namreč prenašajo kapljično po zraku. Ko kihnemo ali zakašljamo se virusi sprostijo v naše okolje. V primeru, da nimamo robcev, je najboljša možnost, da prenos okužbe preprečimo s kihanjem/kašljanjem v našo obleko. Najlažje to naredimo, ko imamo oblečene dolge rokave in komolec dvignemo do ust/nosa in kihnemo vanj.

Eno izmed priporočil je, da nikoli ne kihamo/kašljamo v usta. Čeprav se nam zdi, da na ta način preprečimo prenos okužbe, to dejansko ne drži. Z rokami se namreč dotikamo različnih površin in tako prenesemo okužbo naprej.

Če res nimamo ničesar v kar bi lahko kihnili/zakašljali, lahko uporabimo roke, vendar je potrebno takoj za tem temeljito oprati roke z milom in vodo, kot je opisano zgoraj. V primeru bolezni je najbolje, da se v večji meri skušamo izogibati drugim ljudem, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe drugih.

Celoten obširen članek in preventivne ukrepe si oglejte na spodnji povezavi.
Spisal: mihasusn
Povezava: http://www.zdravstvena.info/preventiva/virusna-obolenja-in-preventiva-pred-sirjenjem-okuzb.html